Chris Cantell Discusses World News: Ponudata na amerikanskite farmi kon Svetskata trgovska organizacija nedovolna za zemjite vo razvoj by Z

Posle Vtorata Svetska vojna, koga imaše nedostig na nekoi produkti, osobeno onie koi se potrebni vo sekojdnevniot život vo nekoi zemji, drugi zemji togaš im ja pružea svojata pomoš. Taka tie počnaa da transportiraat nekoi od potrebnite produkti, na primer hrana. Togaš dojdoa do idejata za liberalizacija na svetskata trgovija. Taka vlastite od nekolku zemji se sretnaa so cel da go predvidat otkažuvanjeto na nekoi od restrikciite i da go olabavat dviženjeto na nekoi stoki. Prvata runda na pregovori se oddrža vo Ženeva, a potoa sleduvaa ušte 7 takvi rundi sevkupno. Sekoi dve godini pretstavnicite se srekavaat so cel da pregovaraat za ušte edna vakva liberalizacija. Od toa vreme ima slobodno dviženje na iljadnici produki, što pridonese kon razvojot na megunarodnata trgovija i slobodnite mesta za trguvanje nasekade niz svetot. Ova isto taka e dobro i za lugeto (konsumentite) kako i za začuvuvanje na dobrite odnosi. Za državnoto bogatstvo ova znači pomala zarabotuvačka od carinata. No proizvoditelite može ke pomislat deka e nefer za niv poradi toa što se čuvstvuvaat kako hendikepirani togaš. Koga nema liberalizacija, proizvoditelite, glavno farmerite dobivaat subvencii od državata i nemaat zabrana da proizveduvaat so minimalni trošoci. No koga postoi liberalizacija na pazarot, tie mora da koristat poekonomski izvori.

Mnogu interesno e deka na početokot SAD i Velika Britanija gi odbija pregovorite i bea protiv liberalizacija. No vo posledno vreme tie se inicijatori na druga liberalizacija na stoka i uslugi. Blagodarenie na ova, proizvodite se poeftini i državite može da gi poddržuvaat razvienite i nerazvienite državi vo svetot. Poslednite pregovori se slučija vo Ženeva vo vtornikot i treba da pretstavuvaat kraj na pregovorite koi započnaa vo 2001 godina vo Doha.

Ministrite na okolu 35 državi členki na STO pregovaraa okolu nivoto na subvencii vo zemjodelstvoto. SAD prizna namaluvanje na ovie subvencii za svoite proizvoditeli, no vlastite na nekoi državi, kako Brazilija, tvrdat deka ova ne e dovolno. Amerikanskite produkti verojatno bi bile malku poskapi, no od druga strana, drugi proizvodi od drugi delovi vo svetot bi stanale kompetitativni vo cenite na onie proizvodi koi doagaat od SAD. Ova može da im pomogne na zemjite vo razvoj da dobijat pogolemi profiti i da go podobrat statusot na nivnata država.

Kako i da e, donesuvanje na vistinska odluka ne e taka lesno kako što se čini, zatoa što postojano ke ima nekoj koj ke se žali. Ili toa ke bide proizvoditel koj ke dobie pomali subvencii i nema da zaraboti dobro, ili zemji koi ke bidat hendikepirani vo sporedba so nekoi domašni proizvoditeli. Taka vistinskiot pat e nekade vo sredinata. No verojatno ke bide mnogu teško da se pronajde.....

related story: http://news.yahoo.com/s/afp/20080722/bs_afp/wtotradetalks_080722195447;_ylt=Amv_zRux28EGaRv_N69CLy2s0NUE

by Zivka Deleva for PocketNews (http://pocketnews.tv)

PocketNews is a new real-time news broadcaster delivering the latest and hottest news right to your pocket ! With global clients who want to be kept up to date, PocketNews is everyone's way of keeping in touch with the World.<br><br><font size=2>These news are original content from young talents around the world and are selected for you by Chris Cantell.</font><br>
posted by Lucia Adamova